:: wikimiki.org ::
| CSS |
CSSCascading Style Sheets (CSS) so predloge, ki določajo izgled spletnih strani pri uporabniku. Z njimi določamo tipografijo in velikosti črk ter postavitev na zaslonu.
CSS podpirajo predvsem novejši spletni brskalniki (Internet Explorer 4.0, Netscape Navigator 4.72, Mozilla). Spletni brskalniki, ki standarda CSS ne podpirajo, bodo prikazali običajen HTML dokument brez oblikovanja.
Tudi Wikipedija za svoje delovanje uporablja predloge CSS.
Zunanje povezave
- [http://www.yourhtmlsource.com/stylesheets/ Style Sheets Tutorials] - Step by step lessons.
- [http://www.westciv.com/style_master/hands_on_tutorial_sm/ Style Master CSS Tutorial] - A good introductory tutorial.
- [http://jigsaw.w3.org/css-validator/ The W3C CSS Validation Service] - Verify the syntax of all or part of a stylesheet.
- [http://www.mezzoblue.com/css/cribsheet/ CSS crib sheet] - A quick reference "cheat" sheet.
Kategorija:Internet
ja:Cascading Style Sheets
ko:CSS
simple:CSS
th:Cascading Style Sheets
SpletSplèt, svetóvni splèt ali z angleško kratico WWW je porazdeljen hipertekstni (nadbesedilni) sistem, ki deluje v internetu. Hipertekstne dokumente pregledujemo s programom, imenovanim brskalnik, ki s spletnega strežnika dokument prenese in ga prikaže, navadno na računalniškem zaslonu. Besedilnim spletnim dokumentom pravimo spletna stran, smiselno povezanim spletnim mestom pa spletišče. V spletnih straneh so lahko povezave, ki kažejo na druge spletne strani ali celo pošljejo povratno informacijo spletnemu strežniku. Za sprehajanje po spletnih straneh se uporablja izraz deskanje.
Trije standardi
Delovanje spleta sloni na treh standardih:
- URL (angleško »Uniform Resource Locator«, enolični kazalec virov) — določa za vsak dokument v spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo
- HTTP (angleško »Hyper-Text Transfer Protocol«, protokol za prenos hiperteksta) — določa način, kako se sporazumevata spletni strežnik in brskalnik
- HTML (angleško »Hyper-Text Markup Language«, hipertekstovni označevalni jezik) — pa določa skladnjo označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik ipd., predvsem pa povezav na druge dokumente) v besedilu
Berners-Lee zdaj predseduje nepridobitni organizaciji World Wide Web Consortium, ki razvija in vzdržuje te in druge sorodne standarde, tako da lahko splet služi za učinkovito hranjenje in dostopanje do informacij.
Zgodovina
Glej tudi: Zgodovina interneta
Začetki spleta segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedrske raziskave CERN razvila sistem ENQUIRE (angleška kratica za »Enquire Within Upon Everything«, po knjigi, ki se je je Berners-Lee spominjal iz otroštva). Čeprav se je precej razlikoval od spleta, kot ga poznamo danes, je vseboval mnogo istih osrednjih zamisli, kot jih srečamo pri spletu in tudi naslednjem Berners-Leejevem projektu, projektu Semantic Web. Po Berners-Leejevih besedah ga je pri snovanju spleta vodila predvsem misel, da bi poenostavil dostop do knjižničnih informacij, ki so gostovale na različnih strežnikih v raziskovalnem središču CERN.
Semantic Web
Bolj izdelan predlog za splet, kot ga poznamo danes, je Berners-Lee predstavil 12. novembra 1990 (glej http://www.w3.org/Proposal), prvo spletno stran pa je spisal dan pozneje, 13. novembra na delovni postaji NeXT. Prek božičnih praznikov je Berners-Lee izdelal vsa potrebna orodja za delujoč splet: WorldWideWeb (http://www.w3.org/People/Berners-Lee/WorldWideWeb), prvi spletni brskalnik (ki je bil obenem tudi urejevalnik spletnih strani), ter spletni strežnik. 6. avgusta 1991 je objavil [http://groups.google.com/groups?selm=6487%40cernvax.cern.ch kratek povzetek projekta WorldWideWeb] v novičarski skupini alt.hypertext.
Osnovne temeljne zamisli hiperteksta so razvili že prej, npr. Projekt Xanadu Teda Nelsona in oN-Line System (NLS) Douglasa Engelbarta. Tako Nelson kot Engelbart sta se zgledovala po na mikrofilmu zasnovanem sistemu »memex« Vannevarja Busha, opisanem v eseju As We May Think iz leta 1945. Preboj, ki ga je izvedel Berners-Lee, je v tem, da je hipertekst združil z internetom. Spotoma je razvil še sistem globalnih enoličnih identifikatorjev za vire v spletu, zdaj poznanem kot URL.
Svetovni splet je glede na hipertekstne sisteme, kot so jih poznali pred letom 1990, vnesel nekaj bistvenih razlik:
- Svetovni splet ne zahteva dvosmernih povezav; namesto tega zadoščajo enosmerne. To pomeni, da lahko kdorkoli doda povezavo na določeno stran, ne da bi upravnik te strani moral karkoli storiti.
- Za razliko od sistemov, kot sta HyperCard ali Gopher, je splet odprt in prost, kar je omogočilo vsakomur, da je brez licenčnin razvijal strežnike in brskalnike ter razširitve zanje. 30. aprila 1993 je namreč CERN [http://info.web.cern.ch/info/Announcements/CERN/2003/04-30TenYearsWWW/Declaration/Page1.html objavil], da bo svetovni splet prost za vsakogar brez licenčnine.
Kategorija:Internet
ja:World Wide Web
ko:월드 와이드 웹
simple:World Wide Web
th:เวิลด์ไวด์เว็บ
Zaslon
Mónitor ali prikazovalnik je računalniška zunanja naprava (tudi izhodna naprava), zmožna prikazovati mirne ali gibajoče slike, ki jih ustvarja računalnik in obdela grafična kartica. Pogovorni izraz za monitor je zaslòn (tudi ekrán), ki pa je v bistvu samo del monitorja, ki prikazuje sliko. Navadno zasloni ustrezajo enemu od zaslonskih standardov. Nekdaj so bili važen sestavni del računalniških terminalov, zato so se že dolgo nazaj uvrstili med standardne zunanje naprave.
terminal
Velikost zaslonov (diagonala) se meri v palcih (colah).
Tehnologije
Kot pri televiziji za prikazovanje slike obstajajo številne različne tehnologije:
- zasloni s katodno cevjo (CRT)
- zasloni s tekočimi kristali (LCD)
- plazemski zasloni
Sodoben zaslon s katodno cevjo je precej prilagodljiv: pogosto lahko prikazuje vse ločljivosti od 640×480 slikovnih točk do 2048×1536 pri 32-bitnih barvah in različnimi frekvencami osveževanja.
Ostrino zaslona določa velikost točke. Manjša kot je (npr. .24), ostrejša bo slika.
Črnobeli zasloni lahko prikazujejo le eno barvo - točka je prižgana ali ugasnjena. Monokromatski zasloni prikazujejo le odtenke ene barve. V obeh primerih je ta barva navadno zelena, oranžna (jantarna), bela ali siva.
Barvni zasloni lahko prikazujejo digitalne (vsak od rdečega, zelenega, ali modrega (RGB) signala je lahko prižgan ali ugasnjen, kar daje možnost za prikaz osmih barv: črne, bele, rdeče, zelene, modre, sinje, škrlatne in rumene) oziroma analogne barve (rdeči, zeleni in modri signali so tu zvezno spremenljivi, kar omogoča poljubno kombinacijo barv). Za digitalne zaslone se včasih uporablja kratica TTL, ker so napetosti na rdečem, zelenem in modrem vhodu združljive z TTL logičnimi čipi.
Večina današnjih zaslonov lahko prikazuje tisoče ali milijone različnih barv v spektru RGB, kar dosežejo z mešanjem rdečih, zelenih in modrih signalov z različnimi jakostmi.
Zaslon je lahko tudi občutljiv na dotik prsta ali posebnega pisala in se v tem primeru obnaša kot vhodna naprava.
Proizvajalci
- Acer
- Iiyama
- LG
- Samsung
- NEC/Mitsubishi
- Philips
- ViewSonic
Kategorija:Strojna oprema
ja:ディスプレイ (コンピュータ)
simple:Monitor
Spletni brskalnikSpletni brskalnik je računalniški program, ki omogoča brskanje po spletu in prikazovanje HTML dokumentov in večpredstavnih vsebin. Program, ki ga ta trenutek uporabljate, je spletni brskalnik.
Najbolj razširjeni brskalniki so Microsoft Internet Explorer, Netscape Navigator, Mozilla Firefox, Opera, Safari, Lynx.
Glej tudi
- blokiranje reklam
Kategorija:Internet
Kategorija:Programska oprema
ja:Webブラウザ
ko:웹 브라우저
ms:Pelayar web
simple:Web browser
th:โปรแกรมค้นดูเว็บ
zh-min-nan:Bāng-ia̍h liû-lám-khì
Kategorija:InternetTa kategorija zajema članke o internetu.
Kategorija:Računalništvo
Kategorija:Mediji
ja:Category:インターネット
ko:분류:인터넷
simple:Category:Internet
Wikipedia:Articles for deletion/Kiliminjaro super kids
Prague appartements pharmacy zbiorniki tworzywowe wynajem autokarw tanie latanie, tanie loty
|
|
|
| :: RELATED NEWS :: |
Museum of Jewish Heritage
The Museum of Jewish Heritage, located at 36 Battery Park Place, Manhattan (New York City, USA), was created as a living memorial to the Holocaust. The hexagonal shape and tiered roof of the building are symbolic of the six points of the
|
Dark Knight Returns
The Dark Knight Returns (known as DKR by fans) is a superhero comic book story published by DC Comics between 1985 and 1986, starring Batman. The story's creator, Frank Miller, sought to create a fitting "end" for the character of Batman: just as the
|
Batman: The Dark Knight Returns
The Dark Knight Returns (known as DKR by fans) is a superhero comic book story published by DC Comics between 1985 and 1986, starring Batman. The story's creator, Frank Miller, sought to create a fitting "end" for the character of Batman: just as the
|
Albert Ballen
Albert Ballin (15 August 1857 - 9 November 1918) was a director of Hamburg-America Line, and is the person who is credited with the invention of cruise ships.
He was born into a modest Jewish family of Hamburg. His father was p
|
DKR
The Dark Knight Returns (known as DKR by fans) is a superhero comic book story published by DC Comics between 1985 and 1986, starring Batman. The story's creator, Frank Miller, sought to create a fitting "end" for the character of Batman: just as the
|
|
|
James O'Neill
There have been two notable people named James O'Neill.
- For the 19th-century baseball player and inductee of the Canadian Baseball Hall of Fame, see Tip O'Neill (baseball player).
- For the 19th century New Zealand politician, see James O'Neill (politician).
- For the father of the playwright | |
